Od kod ime Slivna?

O tem pripoveduje legenda iz turških časov. Turki so namreč na enem svojih nočnih pohodov prišli v vas, sedanjo Slivno. Na domačiji z 10-člansko družino so jih 9 ubili, domačijo požgali, mladega fanta, Marka, pa ujeli in odpeljali s seboj, da bi ga vzgojili za janičarja. Odvlekli so ga privezanega za konjski rep. V turškem cesarstvu je Marko služil pri velikem posestniku, hkrati pa so ga vzgajali za janičarja. Vendar pa si je fant po gibanju sonca dobro zapomnil, v katero smer so ga odpeljali in svojega domačega kraja ni pozabil. Ko so bili nekega dne Turki na gostiji, je izkoristil priložnost in z Marjetico, ki so jo ravno tako ugrabili, pobegnil. S seboj sta vzela tri konje, saj sta enega od njih potrebovala zato, da sta s seboj vzela sadike dreves, ki sta jih gojila v Turčiji. Kljub dolgoletnemu izgnanstvu sta našla pot do rodnega kraja in posadila sadike, ki sta jih pritovorila s seboj. To so bile slive in od tedaj se ta kraj imenuje Slivna.

V vasi Slivna je začetek in zaključek krožne poti, ki objame masiv Slivne z najvišjim vrhom Pivkelj turn z višino 880 m. Iz središča vasi vodi pot proti zahodu skozi Pustolovski park GEOSS, ki nudi zanimiva adrenalinska doživetja in gozdne pustolovščine. Program je namenjen vsem generacijam.

Pred koncem gozda se usmerimo levo in dospemo do kolovozne poti, ki vodi proti Gori. Tu nadaljujemo pot skozi Goro in dospemo do cerkvice sv. Florijana, ki je omenjena že leta 1526. Po kolovozni poti nadaljujemo pot do zaselka Štance Laze. Tu se obrnemo proti jugu in mimo strelskega doma, kjer je prvo počivališče in skozi gozd in travnik dospemo do roba kamnoloma Ušenišče-Dešen.

Ob vsej poti lahko ob lepem vremenu opazujemo panoramo: Nanos, Krim, porečje Save, Snežnik, Učko, Kamniške in Julijske Alpe, cerkvico na Jančah in Miklavžu, itd. Ob poti pa nas v času cvetenja spremljajo: kranjska lilija, gorski glavinec in druge gorske lepotice. Obrnemo se levo proti vzhodu in dosežemo najvišji vrh, Pivkelj turn, kjer se v vpisno knjigo vsako leto vpiše več kot 2000 ljudi. Za sam vrh, kjer so še zvonček za srečo, žig, kipec in klop za počitek, skrbi marljivi Sead Ćurak.

Z vrha nadaljujemo pot proti Zg. Slivni do cerkve sv. Neže, 833 m. Od tu se obrnemo proti jugozahodu. Pri osamljeni hiši (Golezen-Dešen 22), kjer je star Telefonski odbojnik, zavijemo levo v smeri Vrtač. Na Vrtačah je hojo možno nadaljevati po cesti, do razpotja GEOSS – Zapodje. Po njej nadaljujemo pot na levo, mimo GEOSS-a in prispemo nazaj v vas Slivna. Krožna pot je dolga približno 10 km in jo prehodimo v štirih urah. Pot je označena z oznako »POT SLIVNA«. (Skupna višina vzpona je 370 m.)

GEOSS: to je natančno izračunano težišče naše države. Tu potekajo številne kulturne prireditve, ki ohranjajo našo kulturno dediščino, krepijo naše skupne narodne korenine in zavest o sebi. GEOSS je protokolarni objekt države Slovenije, kjer je pogosto cilj in start  različnih športnikov, ki nesejo poslanico ali zastavo na evropsko prvenstvo, olimpijske igre, itd. Vlada RS je sprejela tudi poseben Zakon o GEOSS-u.