Širše območje Vač ter ozek pas proti Kleniku gradijo kamenine iz obdobja miocen, ki s svojo raznolikostjo razkrivajo del geološke preteklosti tega ozemlja. Največja zanimivost iz tega obdobja se nahaja nad pokopališčem na Vačah, kjer se nad travnikom dviguje približno 3 metre visoka navpična apnenčeva stena. Na tem mestu je jasno viden stik med sivim jurskim apnencem in rumenkasto miocensko drobnozrnato brečo (sprijeti ostri kamni) s peščenim vezivom. Ta del stene, ki se v širini okoli 20 metrov razteza v smeri vzhod . Zahod, predstavlja razkriti ostanek nekdanje fosilne morske obale. Vendar pa to ne bi predstavljalo nobene posebnosti, če se v apnencu ne bi ohranili zelo redki sledovi školjk. In kako se je to ohranilo?

Fosilna morska obala Vače

V Miocenu, to je nekako pred 13 miljoni let, so to strmo kamnito obalo, ki so jo na tem mestu gradili apnenci jurske starosti, nastali pred 210 miljoni let, poseljevale številne kamnovrtne školjke, iz rodu Lithophaga. Podobne školjke, znane kot perstacije, lahko najedemo še danes v slovenskem morju, kjer živijo le v večjih kamnih in skalah. Znano je, da te školjke izločajo kislino, s katero raztapljajo apnenec, tako da se z rastjo pomikajo vedno globje v kamen, vendar le toliko, da so zaščitene pred plenilci. Če bi hoteli školjko izluščiti, bi bilo potrebno pred tem kamen razbiti.

Detajl.

Luknje, ki so ostale kot dokaz delovanja kamnovrtnih školjk, so približno enako globoke, v nobeni ni ohranjena školjčna lupina, ker so bile zaradi valovanja in morskih tokov razlomljene in so izpadle iz kamnine že v miocenu ali pa sojih skozi dolga obdobja počasi raztapljale pronicajoče vode. V večji množini so na tem mestu ohranjene tudi fosilne školjčne lupine ostrig. So različno dobro ohranjene in velike do 10 centimetrov. Posamezne so še pritrjene na apnenčevo steno, tako kot so bile v času svojega življenja. Nekatere so tudi preluknjane od kamnovrtnih školjk, večinoma pa zaradi valovanja, ki je bilo očitno močno, razlomljene in se nahajajo v drobnozrnati breći, ki je nastala pod strmo obalo na ravnem dnu takratnega plitvega morja, kjer so se kopičili peščeni sedimenti s posameznimi ostrorobnimi odlomki kamenin.

 

Ostanek fosilne morske obale na Vačah je najlepši v Sloveniji in med najlepšimi na svetu. Zaradi pomembnosti je bil leta 1997 v Občini Litija, s sodelovanjem z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, pripravljen odlok o razglasitvi geološke znamenitosti na Vačah za naravni spomenik. Tako je na tem mestu sedaj prepovedano odkopavati, lomiti, odnašati ali razbijati kamnine oz. okamnine, izvajati zemeljska dela, ki posredno ali neposredno prizadevajo geološki spomenik.