Krožna pot GEOSS je posebej označena in vodi po širšem območju GEOSS-a. Dolga je okoli 12 km, s skupno višinsko razliko 350 m (vzpon 350 m, sestop 350 m; najvišja višinska točka je Slemško s 667 m), z največjo višinsko razliko okoli 150 m, čas hoje pa je okrog tri do štiri ure. Speljana je mimo največji znamenitosti ožjega območja Vač. Vključuje: Vače, Klenik, s povečano kopijo situle z Vač, arheološka najdišča na Kroni s prazgodovinsko naselbino, Slemšek, Mačkovec in GEOSS. Pot začnemo v vasi Slivna in se vanjo vrnemo. Označena je s tablicami »Pot GEOSS« in s posameznimi markacijami.

OPIS KROŽNE POTI

Začetek poti je v vasi Slivna, ki je manjša strnjena vas. Obdajajo jo polja in sadovnjaki. Predeli, ki so bolj strmi, so poraščeni z mešanim gozdom. Središče vasi se imenuje Etnološka vas Slivna. Tam stoji stara Škundrova kašča, v neposredni bližini pa delno simulirana samozadostna domačija z orodjem in pripomočki, ki jih je zbral Jože Kimovec in obsega tudi prikaz kmečke hiše, čebelnjak, sušilnico za sadje in kovačijo. Vse to skupaj tvori muzej samooskrbnosti na prostem, Etnološko vas Slivno. Središče vasi je slikovito in zanimivo tudi zaradi lesenih skulptur, ki jih ustvarja domačin Tone Vrtačnik.

Od kod ime Slivna?

O tem pripoveduje legenda iz turških časov. Turki so namreč na enem svojih nočnih pohodov prišli v vas, sedanjo Slivno. Na domačiji z 10-člansko družino so jih 9 ubili, domačijo požgali, mladega fanta, Marka, pa ujeli in odpeljali s seboj, da bi ga vzgojili za janičarja. Odvlekli so ga privezanega za konjski rep. V turškem cesarstvu je Marko služil pri velikem posestniku, hkrati pa so ga pripravljali za janičarja. Vendar pa si je fant po gibanju sonca dobro zapomnil, v katero smer so ga odpeljali in svojega domačega kraja ni pozabil. Ko so bili nekega dne Turki na gostiji, je izkoristil priložnost in z Marjetico, ki so jo ravno tako ugrabili, pobegnil. S seboj sta vzela tri konje, saj sta enega od njih potrebovala zato, da sta s seboj vzela sadike dreves, ki sta jih gojila v Turčiji. Kljub dolgoletnemu izgnanstvu sta našla pot do rodnega kraja in posadila sadike, ki sta jih pritovorila s seboj. To so bile slive in od tedaj se ta kraj imenuje Slivna.

Iz središča Slivne se napotimo proti GEOSS-u. Projekt je leta 1981 zasnoval Peter Svetik in predstavlja s svojimi obeležji, prireditvami in drugimi dogodki simbolno središče slovenstva. Po dvesto metrih, pri Rožančevem hlevu, zavijemo levo in po kolovozu mimo zanimivega starega opornega zidu kmalu pridemo v Rove. Kamniti zid, pod katerim je steza, je v davni preteklosti služil kot oporni zid za vinograd, ki je bil nad njim. Preden pridemo v Rove, je kratek odcep navkreber, ki vodi do votline, v kateri so Nemci zajeli dvanajst domačinov in jih nad Vačami postrelili kot talce. V Rovah je na levi strani ceste stara hiša, zidana iz kamenja, v značilnem slogu, ki so ga uporabljali v teh krajih. Stara je 230 let.

Od tu nadaljujemo pot na desno navzdol, čez travnike in gozd, v smeri proti Vačam, do šole in gasilskega doma na Vačah. Na Vačah si lahko ogledamo nekatere znamenitosti, kot so: Dom GEOSS z zbirkami, vodnjak na trgu, cerkev sv. Andreja z božjim grobom, tovorno tehtnico, perišče. Od tu se napotimo proti vzhodu, mimo fosilne obale, proti Kleniku. Ob poti si ogledamo Alejo ustvarjalnosti, sušilnico lanu in rojstno hišo Janeza Grilca, najditelja situle z Vač, na Kleniku št. 8. Le nekaj korakov naprej lahko občudujemo povečano poustvaritev situle z Vač.

Sprehod nadaljujemo navkreber, do vodnega rezervoarja, nato krenemo ostro levo proti Slemšku. Vse od povečane poustvaritve situle hodimo po Arheološki poti Vače. Oznake nas opozarjajo na arheološke znamenitosti. Smo na prostoru pomembnih arheoloških najdišč. Posebno pa smo pozorni na kraj, kjer je Janez Grilc izkopal situlo z Vač. Nadaljujemo proti zahodu, prečkamo večji travnik, nad katerim je še vedno dobro viden južni obrambni nasip Krone, kjer je bila nekdanja naselbina. Na obisk tega območja še posebej opozarja arheološka pot. Sledimo poti ob robu večjega travnika in dospemo do cerkvice Sv. Križa na hribu Slemško.

Verjetno je bilo tu že prastaro svetišče. Prvotno je bila tu le kapela iz 18. stoletja, cerkev pa je bila postavljena v 2. polovici 19. stoletja. Po potresu 1895 in po požaru 4. julija 1890 je bila močno poškodovana. V sedanjem času cerkev navdušuje s slikami avtorja Pavla Künla, ki so po Prešernovem času krasile Trnovsko cerkev v Ljubljani. S Slemška se spuščamo po dobro uhojeni stezi in pridemo do prevala, kjer stoji kapelica. Ta preval je najnižja točka na grebenu, severno nad Vačami. Tu je potekala jantarska pot s severa proti jugu v dolino Save. Po razmeroma položni poti pridemo do planote Mačkovec. V gozdu nas oznaka opozori, da je na desni strani lovska koča Lovske družine Vače. V Mačkovcu si ogledamo kamnito mizo.

Ob poti sta dve tablici, ki nas opozarjata na še komaj vidne razvaline gradu Ketzenberg na levi strani poti in ostanki fužine na desni strani poti. V Mačkovcu si ogledamo kamnito mizo, ki ji je streho uredil Silvo Klopčič z Mačkovca. Miza naj bi izvirala iz gradu Ketzenberg iz leta 1304. Čez Mačkovec se usmerimo po cesti do križišča cest Kandrše-Slivna- Vače in nadaljujemo po levi cesti proti Slivni, do kraja, kjer smo pohod začeli.